S.p. z normiranimi stroški ali po dejanskih stroških?

Za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se lahko odločijo zavezanci, katerih prihodki iz dejavnosti v davčnem letu pred ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne presegajo 50 tisoč evrov ali, pod določenimi pogoji, 100 tisoč evrov.

normiranci

Dejavnost moramo priglasiti DURS-u do konca marca.

Za ugotavljanje prihodkov je potrebno voditi poslovne knjige. Družba mora preiti nazaj na sistem obračuna davka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če bo presegla 50 oziroma 100 tisoč evrov prihodkov, vendar šele po tem, ko bo v izkazu poslovnega izida izkazovala prihodke nad 50 (100) tisoč evrov za dve leti zapored. V primeru, da je podjetje DDV zavezanec, je potrebno voditi knjigo prejetih in izdanih računov.

FURS

Obdavčitev družb z upoštevanjem normiranih odhodkov

Družbe lahko ugotavljajo davčno osnovo kot razliko med prihodki in 80-odstotnimi normiranimi odhodki, če njihovi prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, ne bodo presegli 50 tisoč evrov oziroma 100 tisoč evrov, če je bila pri zavezancu vsaj 5 mesecev obvezno zavarovana v skladu s ZPIZ-2 vsaj ena oseba za polni delovni čas. Takšna vrsta obdavčitve je namenjena za mikro družbe.

Davčna stopnja je 17-odstotna. Ker se upoštevajo normirani odhodki, nimamo možnosti upoštevanja davčnih olajšav. V praksi to pomeni, da:

  • ne moremo upoštevati olajšav za osnovna sredstva in
  • ne moremo upoštevati preteklih davčnih izgub in prenosa neizkoriščenih olajšav iz preteklih let.

Obdavčitev zasebnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zasebniki prav tako lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem 80-odstotnih normiranih odhodkov, če njihovi prihodki niso višji kot 50 tisoč evrov oziroma 100 tisoč evrov za tiste davčne zavezance, ki bodo v davčnem letu vsaj 5 mesecev prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas ali pa imeli zaposleno osebo za vsaj 5 mesecev za polni delovni čas. Davčna stopnja je 20-odstotna in pomeni dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se dobiček ne všteva v dohodnino.

Zasebnikom ni potrebno voditi poslovnih knjig, Ministrstvo za finance pa predpiše, katere evidence je potrebno voditi. Tudi v tem primeru ni možnosti upoštevati davčnih olajšav za dejavnost, možnosti upoštevanja splošne olajšave in drugih osebnih davčnih olajšav. V tem primeru se davek plača tudi v primeru, če podjetje izkaže več odhodkov kot prihodkov.

Zasebnik mora preiti nazaj na sistem obračuna davka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če bo v poslovnem letu presegel 50 (100) tisoč evrov prihodkov, vendar šele po tem, ko bo v izkazu poslovnega izida izkazoval prihodke nad 50 (100) tisoč evrov za dve leti zapored.

Po novem na računih niti za zasebnike niti za gospodarske družbe ni potrebno pisati podatkov o normiranih odhodkih in akontaciji dohodnine. Če je zasebnik DDV zavezanec, znesek DDV normalno izkaže na računu.

Katere evidence morajo voditi 'normiranci' ?

»Normiranci« so tako skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe RS, ki opravljajo dejavnost dolžni za poslovne in davčne namene voditi naslednje evidence:

  • evidenco izdanih knjigovodskih listin
  • evidenco osnovnih sredstev in
  • morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo

V kolikor je »normiranec« registriran za DDV, je poleg zgoraj navedenih evidenc dolžan voditi tudi vse evidence v skladu z DDV predpisi. Pravilnik pri vsaki izmed evidenc predpisuje tudi minimalen obseg podatkov in obliko, v kateri morajo biti evidence vodene.

Evidenca izdanih knjigovodskih listin

Evidenca izdanih knjigovodskih listin se lahko vodi bodisi v papirni bodisi v računalniški obliki in mora vsebovati najmanj:

  • številko in datum vpisa v evidenco
  • številko in datum knjigovodske listine
  • opis poslovnega dogodka in znesek iz knjigovodske listine
  • znesek prihodkov po SRS ali ZDoh-2 ter morebiten znesek popravka prihodkov na ravni davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja prihodkov na davčno priznane)

Upoštevaje dejstvo, da je davčno leto pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.

Evidenca osnovnih sredstev

Vodenje evidence osnovnih sredstev je obvezna zgolj za »normirance«, ki imajo v lasti osnovna sredstva. Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati najmanj:

  • zaporedno številko osnovnega sredstva
  • opis, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve
  • podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva

V evidenco se vpisujejo vse listine, ki se nanašajo na pridobitev in odtujitev oziroma izločitev osnovnih sredstev in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva.